Vrba

»O Vrba, srečna, draga vas domača« — s temi verzi je France Prešeren, največji slovenski pesnik, ovekovečil svojo rojstno vas in ji podelil nesmrtnost, kakršne ne premore nobena druga slovenska vas. V skromni hiši s črno kuhinjo se je leta 1800 rodil mož, čigar Zdravljica je danes slovenska himna — edina himna na svetu, ki ne slavi naroda, ampak nazdravlja prijateljstvu med vsemi narodi.

Prešernova rojstna hiša je danes muzej, ki ohranja podobo kmečkega doma z začetka 19. stoletja: črna kuhinja, bohkov kot, zibelka. Pesnik, ki je v mestu preživel življenje poln hrepenenja in zavrnitev — Julija ga ni nikoli uslišala —, se je v verzih vedno vračal prav sem, k »hiši očetov«, in sonet o Vrbi iz cikla Sonetje nesreče zna na pamet vsak slovenski šolar.

Vas sama je učbenik gorenjske arhitekture: šestnajst starih domačij, razporejenih okoli vaške lipe s kamnitimi sedeži, pod katero so gospodarji stoletja sklepali vaške odločitve — nekakšen parlament pod krošnjo. Nad vasjo stoji gotska cerkvica sv. Marka, čez polja pa se odpira pogled na Stol, najvišji vrh Karavank. Iz Bleda je Vrba oddaljena 10 minut — in je najkrajši možen izlet v samo srce slovenske kulture.