Pokljuka

Pokljuka je največja strnjena smrekova planota v Sloveniji: dvajset kilometrov gozda med Bledom in Bohinjem, dvignjenega na 1100 do 1400 metrov, kjer poleti diši po smoli in borovnicah, pozimi pa vlada tišina, kakršne v dolini ni več. Ime naj bi izviralo iz besede »poklюka« — ukrivljenost, prevoj — in res je planota ena sama valovita preproga gozdov in jas.

Stoletja so Pokljuko oblikovali pastirji in oglarji: bohinjski kmetje so poleti gnali živino na visoke planine, katerih imena zvenijo kot poezija — Uskovnica, Zajamniki, Konjščica, Lipanca. Planina Zajamniki s svojo edinstveno vrsto lesenih stanov ob poti je danes ena najbolj fotografiranih alpskih vasic v Evropi. Oglarji so med gozdovi kuhali oglje za kroparske in bohinjske fužine — brez pokljuškega oglja ne bi bilo kroparskih žebljev.

Danes je Pokljuka pozimi slovenska prestolnica biatlona: na Rudnem polju se za svetovni pokal merijo najboljši strelci-tekači sveta. In še nekaj je res, kar zveni kot legenda: po pokljuških gozdovih se sprehajajo rjavi medvedje. Srečanja so izjemno redka — medved se človeku umakne — a prav zavest, da gozd ni prazen, daje Pokljuki tisto pradavno, spoštljivo tišino.