Vintgarska soteska

Vintgarsko sotesko sta leta 1891 odkrila blejski župan Jakob Žumer in fotograf Benedikt Lergetporer, ko sta ob nizkem vodostaju prodrla v dotlej neprehodno ožino med Homom in Borštom. Že dve leti pozneje, leta 1893, je bila po soteski speljana lesena pot z mostovži in galerijami — eno prvih turističnih infrastrukturnih del na Slovenskem — in soteska je čez noč postala senzacija.

Reka Radovna, ki priteče iz ledeniške doline pod Triglavom, si je skozi apnenec vrezala 1,6 kilometra dolgo in do 250 metrov globoko sotesko z brzicami, tolmuni in slapovi. Pot se konča pri slapu Šum, ki s 13 metri velja za najvišji rečni slap v Sloveniji. Nad njim se pne kamniti železniški viadukt bohinjske proge iz leta 1906.

Mostovži so bili skozi desetletja večkrat obnovljeni, nazadnje temeljito po poplavah; danes si sotesko vsako leto ogleda več sto tisoč obiskovalcev, s premišljenim usmerjanjem obiska pa Vintgar ostaja eden najlepše ohranjenih naravnih biserov v Julijskih Alpah.