Bohinjsko jezero

Pol ure vožnje od Bleda leži jezero, ki je vse, kar Bled ni: prostrano, tiho in divje. Bohinjsko jezero je s 3,2 kvadratnega kilometra največje stalno jezero v Sloveniji, dolgo dobre štiri kilometre in globoko do 45 metrov, ledeniška voda v celoti znotraj Triglavskega narodnega parka. Nobene hotelske promenade — le gozd, skale in Julijske Alpe, ki se ob mirnih jutrih zrcalijo v gladini kot v ogledalu.

To je dežela Zlatoroga, najlepše legende Julijcev: belega gamsa z zlatimi rogovi, ki je čuval zaklad pod Bogatinom. Lovca, ki ga je iz pohlepa ustrelil, je Zlatorog pogubil v prepadu — iz kapelj njegove krvi pa so pognale triglavske rože. Kip zlatorogega čuvaja danes stoji ob jezeru, njegovo ime pa nosi celo najbolj znano slovensko pivo. Ob kamnitem mostu v Ribčevem Lazu stoji tudi spomenik štirim srčnim možem, ki so leta 1778 — med prvimi v Evropi zunaj Mont Blanca — stopili na vrh Triglava.

Simbol jezera je cerkev sv. Janeza Krstnika ob mostu: na zunaj skromna, znotraj pa poslikana s freskami iz 14.–16. stoletja, ki sodijo med najpomembnejše srednjeveške poslikave v državi. Nad zahodnim koncem jezera buči slap Savica, izvir Save Bohinjke, vzpenjača pa vas z obale v štirih minutah dvigne na Vogel s pogledom, ki objame jezero in Triglav hkrati. Sredi septembra se dolina poklopi s tradicijo: Kravji bal pospremi krave, okrašene s cvetjem, s planin nazaj v dolino.